Veronika Deseniška: ljubezenska drama na dvoru Celjskih grofov s tragičnim koncem
Ena od zelo zanimivih žensk srednjega veka, ki je bila tesno povezana z našim slovenskim prostorom, je bila Veronika Deseniška. Če se sprašujete, ali je to ta Veronika, ki jo bo slovenska pevka Raiven predstavila na letošnjem Evrosongu 2024, je odgovor pritrdilen. Ja, to je ta Veronika!
Veronika Deseniška je bila druga žena celjskega grofa in kneza Friderika II. Celjski grofi so v 14. in 15. stoletju postali zelo vplivna plemiška družina, ki se je postavila po robu oblasti Habsburžanov.
Veronikina lepota je očarala Friderika II., ki je bil v skrhanih odnosih s svojo ženo Elizabeto Frankopansko. Elizabeta je umrla v nepojasnjenih okoliščinah, nekaj let kasneje pa se je Friderik poročil z Veroniko. Friderikov oče Herman je zaradi njenega nižjega stanu in sumljive Elizabetine smrti ni hotel sprejeti za snaho. Uničil je njuno zatočišče grad Fridrihštajn na Kočevskem, svojega upornega sina Friderika je dal zapreti, Veroniki pa soditi zaradi čarovništva. Čeprav ni bila obsojena, jo je zaprl na grad Ojstrica pri Vranskem, kjer so jo kasneje umorili. Zelo verjetno je pokopana v nekdanjem samostanu v Jurkloštru na Štajerskem.
Veronikina tragična zgodba je od dobe romantike dalje odmevala v slovenski, hrvaški in drugi literaturi. Dramo z naslovom Veronika Deseniška sta napisala tako Josip Jurčič kot Oton Župančič, prva slovenska pesnica in pisateljica Josipina Turnograjska ji je posvetila povest Nedolžnost in sila. Leta 2016 je bil narejen muzikal Veronika Deseniška, letos pa bo Veronikino ime v Evropo in svet ponesla Raiven.
Če vas zanima zgodba Celjskih grofov in Veronike Deseniške, ste lepo vabljeni, da se mi pridružite v ponedeljek, 19. februarja ob 20h na zoom srečanju.
Link: TUKAJ
Na vaš elektronski naslov vam bodo čez nekaj trenutkov poslana navodila za plačilo. V kolikor elektronske pošte ne boste prejeli, preverite Vsiljeno pošto (spam) ali pa mi pišite na simon@zgodovinar.si.
Kontakt: simon@zgodovinar.si
Youtube: simonpurger
Facebook: zgodovinar.si