Kako sem se lotil pisanja nove knjige Kratka zgodovina Slovenije?

Uspeh mojih kratkih izobraževalnih filmčkov na Youtubu me je spodbudil, da sem oživil idejo, ki je že dolgo tlela v meni. Razmišljal sem nekako takole: če se mladim jedrnati in zabavni filmčki o zgodovini zdijo zanimivi in se množično gledajo po vsej Sloveniji, potem jim lahko ponudim še nekaj podobnega v knjižni obliki. Pozimi leta 2023 me je bolniška zaradi koronavirusa končno prignala do točke, ko sem si rekel: »Zdaj pa je čas za akcijo!«

Knjigo sem razdelil v 24 poglavij od prazgodovine do obdobja samostojne Republike Slovenije. Vsebino sem uskladil z učnimi načrti v osnovni šoli. Vsakemu poglavju sem dodal kratek končni povzetek res bistvenih stvari, da si bodo mladi lažje zapomnili, in časovni trak, ki pomaga pri orientaciji v času.

Prvo verzijo teksta sem napisal v nekaj mesecih, nato pa sem z idejo o knjigi seznanil nekatere zgodovinarske kolege, ki so mi predlagali Mladinsko knjigo. Na založbi so me podprli, skupaj pa smo ugotovili, da je najbolje, če naredimo knjigo tudi oblikovno razgibano in barvito ter bolj privlačno za mlade. Moj glavni cilj je bil pripovedovati o zgodovini našega prostora na zanimiv način za mlade, jim olajšati učenje ter jih spodbuditi k nadaljnjemu raziskovanju.
Kot Ilustrator se mi je pridružil priznani slovenski ilustrator Gorazd Vahen, zahtevno nalogo urednika, ki pelje projekt naprej in ga usmerja, pa je imel zgodovinar in učitelj Boštjan Kernc.
Na začetku letošnjega leta smo začeli z intenzivnejšim tempom, ki se je še stopnjeval. Večkrat smo pregledali tekst, ga malce predelali in razbili na manjše enote, iskali možnosti za slikovno gradivo in ideje za ilustracije. Ko se je bližalo poletje, je knjiga že skoraj »stala«, potrebno pa je bilo doreči še kar nekaj detajlov. Tudi recenzent je pohvalil knjigo in dal nekaj koristnih pripomb. Julija sem še na plaži pregledoval zadnje predloge, v začetku avgusta pa je šla knjiga naposled v tisk.
Proces ustvarjanja tako lepo opremljene knjige je kar zahteven in terja veliko usklajevanja, tuhtanja ter oblikovnega in vsebinskega »piljenja«. Vesel sem, da smo se urednik, ilustrator, avtor in oblikovalka Katarina Macura »ujeli« in da je vsak od sebe dal svoj maksimum.

Ko držim v rokah svojo (drugo) knjigo, sem ponosen in hvaležen, predvsem pa si želim, da bi knjiga dosegla bralce: najprej mlade, ki jim je v prvi vrsti namenjena, potem pa tudi vse druge, ki bi radi osvežili svoje znanje ali pa se na manj zahteven način lotili raziskovanja glavnih potez slovenske zgodovine.