Kako sem pri 18-ih iskal zaklade antične Emone
Kako sem pri 18-ih iskal zaklade antične Emone
Poletje 1996. Vroče poletje. Z dvojčkom Petrom sva dobila priložnost za poletno dijaško delo v Mestnem muzeju Ljubljana. Pravzaprav sva postala arheologa. No, nekaj podobnega.
Kot »predizvajalca« sva deset ur na dan vihtela lopate in krampe nad potencialnimi emonskimi najdbami. Pripravljal se je teren za NUK 2. Novo univerzitetno knjižnico. Samo še »žličkarji« morajo opraviti svoje. Pravi arheologi, profiji. In še prej delavci, torej mi.
Arheologi so bili prijazni in zgovorni. Radovedno sem si ogledoval njihovo delo, ko so prihajali bližje in bližje najdbam. Radi so nama razložili, kaj se dogaja pred našimi očmi. Sploh en arheolog mi je živo ostal v spominu. Andrej Gaspari, vzhajajoča zvezda slovenske arheologije. Samo pet let je bil starejši od naju, pa že zagret in navdušen arheolog. Faca!
Pred mojimi očmi so se odpirali zakladi jugozahodnega dela Emone, kjer so bile hiše Emoncev. Najdragocenejši zaklad, ki so ga arheologi našli tam, je bil prav gotovo zlat rimski poročni prstan. Tudi z mozaiki poslikana tla hiše so bila prvovrstna najdba. Našli smo še mnoge druge predmete, kot so kovanci, lončenina, ostanki zidov.
Za osemnajstletnega fanta, ki je razmišljal o študiju zgodovine ali arheologije, so bili to sanjski prizori. No, roko na srce, bilo je še dosti več monotonega premetavanja zemlje in drugega šodra. Ampak bistvo dogajanja je bil lov na skriti zaklad!
Kot vemo, so kasneje arheološko najdišče zaščitili in ga prekrili z peskom, na katerem je danes urejeno parkirišče. Še po 28 letih nimamo novega NUK-a. Jaz sem se v zadnjem dijaškem šolskem letu odločil, da grem raje kot arheologijjo študirat zgodovino in geografijo. Slutil sem, da bi kot arheolog pogrešal delo z ljudmi, z mladimi. Hvaležen sem za tisto dogodivščino in vse izkušnje.
Vsakič, ko se peljem mimo, pa pomislim na to, kaj se skriva pod peskom in kaj bi se lahko skrivalo še kje drugje znotraj emonskega obzidja ...
Fotografijo zlatega poročnega prstana, ki ga hrani Mestni muzej Ljubljana, je posnel Andrej Peunik/MGML. Trenutno prstan sicer gostuje na slovenski arheološki razstavi v Frankfurtu: https://www.archaeologisches-
